•  +386 (1) 530 33 00
  • Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

NOVICE

GLN - Globalna lokacijska številka - nujna danost v elektronskem poslovanju

V elektronskem poslovanju je potrebno identificirati udeležence - poslovne partnerje elektronskega poslovanja.

Danes ne more nihče dati izdelka, ki ga proizvaja, v trgovino brez črtne kode. Namreč, nihče si ne more več predstavljati nadzora nad transakcijami s posameznim izdelkom, tako nad vsemi naročili, dobavami, skladiščenjem, premiki, računi …, brez popolne identifikacije izdelka, torej brez GS1 GTIN – globalne trgovinske številke izdelka.

Enako velja za elektronsko poslovanje, ko je treba identificirati udeležence – poslovne partnerje elektronskega poslovanja. V gospodarstvu v te namene uporabljajo GLN – globalno lokacijsko številko. Elektronsko poslovanje v tem primeru pomeni, da si podjetja med seboj izmenjujejo elektronska sporočila, ki predstavljajo posamezne poslovne listine, kot so naročilnice, dobavnice, računi, zahtevki za prevoz blaga … Še ne tako dolgo nazaj je bilo elektronsko poslovanje pomembno samo za večja podjetja, z razvojem tehnologije in poslovnih zahtev pa se v to obliko poslovanja vključuje vedno več manjših podjetij. Po pričakovanjih naj bi sčasoma tako poslovala vsa podjetja.

S klikom na sliko si oglejte kako GS1 standardi v posameznem procesu omogočajo enostavno identifikacijo, zajem in sledljivost podatkov.

gs1 izrez
Poslovni subjekti, tako veliki kot majhni, so vedno bolj vključeni tudi v zahteve mednarodnega poslovanja, predvsem glede elektronskega poslovanja, ki ga vedno bolj spodbujata in celo zahtevata nacionalna in evropska zakonodaja. V Sloveniji je na primer elektronski račun postal obvezen z januarjem 2015. Napovedani pa so že novi zakonodajni ukrepi, ki bodo še stopnjevali vključevanje tako javnih kot zasebnih subjektov v elektronsko poslovanje.

Generalni direktorat za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja Evropske komisije je izdal dokument Rolling Plan for ICT Standardisation, ki ga najdemo na povezavi: http://ec.europa.eu/newsroom/dae/document.cfm?doc_id=9137, v katerem so že postavljeni roki in naloge za nadaljnje obveznosti tako javne uprave kot gospodarstva na področju elektronskega poslovanja, predvsem na področju javnih naročil (prvi roki so začeli veljati že aprila lani, v naslednjih letih pa se bodo obveznosti še stopnjevale).

In prav brez identifikacije poslovnih partnerjev sploh ne bo mogoče vstopiti v enega od elektronskih sistemov (denimo PEPPOL ali e-PRIOR). Uporaba nacionalnih identifikacij je sicer mogoča (preko davčne številke),vendar zaradi drugih razlogov (t. i. mikrolokacije) njihova uporaba ni priporočljiva. Elektronsko poslovanje (EDI – Electronic Data Interchange oziroma RIP – računalniška izmenjava podatkov) je torej vedno aktualnejše, saj se s tehnologijo, standardi, zakonodajo, poslovnimi zahtevami, pritiskom poslovnih partnerjev in globalizacijo vedno pogosteje zahteva pri vedno več osnovnih poslovnih transakcijah. Pri tem se med drugimi težavami in tehnološkimi zahtevami RIP pojavlja temeljno vprašanje – identifikacija poslovnih partnerjev. Na nacionalni ravni so vsa podjetja označena tako, kakor to ustreza potrebam zakonodaje, praviloma davčne, denimo z davčnimi in matičnimi številkami. Vendar pa se na ravni konkretnega poslovanja med posameznimi poslovnimi subjekti, še zlasti v javni upravi, pojavlja vprašanje mikrolokacij znotraj posameznih podjetij, torej med deli posameznega podjetja, institucije ali organizacije, kot so na primer skladišča, izpostave, delovne/ poslovne enote, ki aktivno sodelujejo v poslovanju.


Za lažje elektronsko poslovanje med gospodarskim sektorjem in javno upravo je ne le smiselno ampak priporočljivo, da javna uprava identificira vse svoje enote z identifikacijskim sistemom GS1 GLN, ki ga gospodarstvo že dobro pozna, uporablja, je mednarodno poznan in priznan ter med drugim zadošča kriterijem unikatnosti, federativnosti, hierarhičnosti, sektorske neodvisnosti. GS1 GLN uporabljajo v mnogih državah, priporočajo ga veliki mednarodni sistemi in ga kot identifikacijski ključ uporabljajo skoraj vsi različni elektronski standardi kot na primer EANCOM, EDIFACT, CEN, UBL in drugi.


Takih enot ne moremo označiti z drugačno matično ali davčno številko, saj so še vedno del istega podjetja, a hkrati je treba na te enote naslavljati poslovne dokumente: račun se izda eni poslovni enoti, dobavlja se v eno od skladišč podjetja, naroča se v nabavni službi, ki je v drugem mestu …

Zahteva po natančni identifikaciji je splošni pojav, saj jo za svoje delovanje nujno potrebujejo informacijski sistemi, od poslovanja med posameznimi podjetji do interakcij gospodarstva z javno upravo in tudi znotraj javne uprave. Pomembno je imeti možnost, da s šiframi/številkami lahko identificiramo tako posamezne trgovinske enote poslovanja kot poslovne partnerje. Seveda morajo biti te identifikacijske oznake splošno dosegljive, nadzorovane, razširljive, enotne … – imeti morajo vrsto lastnosti, ki jih potrebuje sodobno poslovanje brez meja. Kot smo že omenili, se na področju trgovinskih enot, torej kakršnih koli izdelkov, že leta uporablja številka GS1 GTIN, ki smo jo včasih poznali pod imenom EAN. Praktično vsi izdelki na svetu so označeni s tem tipom identifikacije in prav ta omogoča nemoteno trgovanje.

GS1 horizontalna pasica

Zakaj je prav globalna lokacijska številka GS1 ali krajše GLN v strateškem, globalnem, in varnostnem (v smislu zanesljivosti) pogledu najboljša izbira identifikacijskega sistema za elektronsko poslovanje? Argumentov je več, v nadaljevanju pa bomo opisali le najpomembnejše:

  • mednarodna (globalna) veljavnost: številni identifikatorji so aktualni le lokalno, preko državne meje pa postanejo neprepoznavni. Tipični primer je matična številka podjetja, ki je znotraj države nesporno odličen identifikator, a ne vsebuje mednarodno določene strukture. Še več, v nekaterih državah (denimo na Hrvaškem) podjetij sploh ne označujejo z matičnimi številkami. Davčna številka je boljša izbira, saj je priznana v evropskem prostoru, a žal ne zunaj Evropske unije. Tu je treba še poudariti, da z enako davčno številko lahko nastopa več subjektov (fizična oseba, ki je davčni zavezanec, kmet, s.p. …), GLN pa je globalno prepoznaven sistem označevanja lokacij;
  • sektorska neodvisnost: identifikacijski sistem je v uporabi v večini sektorjev gospodarstva in negospodarstva, torej je njegova uporabnost zagotovljena ne glede na to, kateremu sektorju pripadajo organizacije, ki sodelujejo med seboj;
  • unikatnost: ista številka se ne more ponoviti na istem poslovnem prostoru. Če govorimo o globalnem okolju, je to zahtevna definicija, saj zahteva centralni nadzor oziroma lokalizirane komponente identifikacije. Takšna
    lokalizirana komponenta je, denimo, predpona šifre države v davčni številki. Prav globalna unikatnost je zagotovljena pri uporabi vseh številk GS1 in tako tudi pri globalni lokacijski številki;
  • federativnost: zagotovljena je neodvisnost notranje strukture identifikacije. Pri federativnem sistemu velja načelo podeljevanja identifikacijskih področij, od katerih ima vsako svojo neodvisnost. Številke GS1 imajo federativnost vgrajeno v svojo strukturo;
  • hierarhična struktura: predstavljamo si jo lahko kot drevo, kjer iz iste korenine raste množica vej in vsaka ima svojo ločeno identifikacijo, ki še vedno nosi svoj izvor – skupni del. Hierarhija je kot družina identifikacij. Tipični primer hierarhije je slovenska matična številka podjetja, ki ima lahko trimestno podaljšanje za označevanje poslovnih enot. Kot smo že omenili, imajo številke GS1 hierarhijo vgrajeno v svojo strukturo;
  • razširljivost: identifikacijski prostor je mogoče razširiti oziroma podaljšati. Možnost razširljivosti pomeni varnost pri izbiri identifikacijskega sistema, saj nas format številk ne omejuje pri številu možnih identifikacij.


Uporaba globalnih lokacijskih številk (GLN) je v svetu zelo razširjena. Način oziroma predpis uporabe je različen. V nekaterih državah so uvedli obvezno uporabo, v drugih pa je uporaba omejena na določeno področje.

Medsebojna komunikacija svetovnih ponudnikov in uporabnikov elektronskega poslovanja temelji na natančno tej številki (GLN), kar pomeni, da svetovna poslovna omrežja za posredovanje elektronskih sporočil (denimo največji med njimi GXS ali Excite) uporabljajo prav te številke za usmerjanje in naslavljanje posameznih elektronskih sporočil. Globalni uporabniki so tudi elektronski katalogi izdelkov (1WorldSync, Validoo ...).


Pomembne so tudi t. i. naddržavne reference, kjer je uporaba GLN predpisana ali standardizirana v okoljih, ki so širša od posamezne države. Na primer, Evropski komite za standardizacijo (CEN) in GS1 že od začetka
sodelujeta pri vrsti projektov, povezanih z e-Upravo. GLN je s stališča te organizacije dobra praksa. Globalna lokacijska številka je v celoti skladna in tudi predpisana s standardom ISO 6523.

Vir: GS1 Slovenija, Novice 2016

       

POVPRAŠEVANJE IN PODPORA

Za povpraševanje nas kontaktirajte na:
T: +386 (01) 530 33 00
E: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Za podporo nas kontaktirajte na:
T: +386 (01) 530 33 21
E: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Powered by ZZI